Mestna skupnost Žalec

grb ms zalecUlica Savinjske čete 4, 3310 Žalec
Tel: 03 710 40 20
Fax: 03 710 40 21
mestnask@siol.net
www.ms-zalec.si

Uradne ure:

  • sreda 08.00–10.00

Predsednik:

  • Radislav Gašparič, Žalec

Člani sveta:

  • Klavdija Laznik Tomažič, Žalec
  • Boštjan Hrastnik, Žalec
  • Tadej Čretnik, Žalec
  • Nina Breznikar, Žalec
  • Pavel Virant, Žalec
  • Julija Lukač, Žalec
  • Vencel Ferant, Žalec
  • dr. Tatjana Kovač, Žalec
  • Ivana Zapušek Skubic, Ložnica pri Žalcu
  • Bojan Pevec, Ložnica pri Žalcu

Praznik KS: 29. september

Površina: 5,39 km2
Št. prebivalcev: 5321 (25. 10. 2022)
Dolžina lokalnih cest: 13,0 km
Dolžina javnih poti: 16,0 km

Mestna skupnost Žalec obsega mesto Žalec, naselji Ložnica in del naselja Podvin.

Žalec se prvič omenja v zapisniku iz leta 1182 kot Sachsenfeld. Kraj je bil nekoč obdan z obzidjem, ohranjen je le še obrambni stolp z Sv. Nikolaja. Iz obdobja protestantizma, je znano, da je bila v Zottlovi hiši molilnica, zametki šole in celo bolnišnica. 6. septembra leta 1868 je bil v Žalcu znameniti II. slovenski tabor z okrog 15000 udeleženci.

Žalec se je kot trg pričel hitreje razvijati z razvojem hmeljarstva, saj še danes predstavlja središče slovenskega hmeljarstva – z inpozantnim skladiščem Hmezada in in Institutom za hmeljarstvo in pivovarstvo. Kot oče hmeljastva pa slovi Janez Hausenbichler nekdanji deželni poslanec in župan Žalca.

V spomin na zavedno sodelovanje in žrtve NOV, stoji v starem delu mesta mogočen spomenik NOV. Ob prehodu iz starega v novo mestno jedro pa stoji čudovita skulptura hmeljarja – štangarja, delo kiparja Janeza Boljke.

V Savinovi hiši na Šlandrovem trgu je urejena spominska soba generala in slovenskega skladatelja Rista Savina (Friderika Širca), galerija likovnih umetnikov Savinjske doline, likovni razstavni salon in prodajana galerija Oskarja Kogoja. V Hmezadu se nahaja hmeljarski muzej, v gasilskem domu pa je gasilski muzej. Kulturni dom II slovenskega tabora služi raznim prireditvam, srečanjem in kongresom, obsega pa tudi lepo urejeno občinsko matično knjižnico. V Novem Celju, nastaja nov kulturno zgodovinski center. Glasbena šola Rista Savina pa predstavlja pomembnega kulturnega dejavnika.

V Žalcu že 40 let obstaja športni stadion, z vsemi atletskimi napravami (novo tartan stezo), igrišči za nogomet, rokomet in košarko, odbojko na mivki, balinanje in tenis, dvema tribunama, pričakovan pa je tudi bazen. Urejenih je tudi nekaj kolesarskih stez.  V sklopu šolskega centra (I. in II. osnovne šole) se nahaja velika telovadnica, ki služi kot športna dvorana za različna zahtevna tekmovanja. Telovadnica v stari šoli – pri UPI – ljudski univerzi pa koristi uspešen karate klub in za rekreacijo.Planinsko društvo Žalec ima domova na Bukovici in Šentjungertu.

V zadnjih 30 letih, zlasti po proglasitvi Žalca za mesto (1964) je napredovala izgradnja stanovanj, trgovske mreže (z blagovnicami Žana, Savinjka, Agrina – Era, RR in obilico manjših trgovin ter gostinsko dejavnostjo s hotelom in preko 30 različnih lokalov. Turistično je vedno bolj privlačen (mnoga priznanja) in znan po turističnih prireditvah (žalska noč, hmeljarski likof …)

Industrijska dejavnost se postopoma umika iz mesta.Ostaja še Feniks z livarno – tudi zvonov ter vrsta manjših obratov in firm, zlasti obrtniško uslužnostne dejavnosti z Zbornico asebnega gospodarstva .

Severno od prijazne vasi Ložnica pa so se razvila industrijska podjetja Juteks, Novem, Minerva, Center Pirh ter Alea Group – gradbena operativa.

Žalec pa kljub vsem ostaja politično, gospodarsko in kulturno središče Spodnje Savinjske doline. V Žalcu uspešno deluje preko 30 društev in organizacij.

Skip to content